Declarations

Stockholmska deklaracija

Deklaracija Stockholmskega mednarodnega foruma o holokavstu (Stockholmska deklaracija) je temeljni dokument Mednarodne zveze za spomin na holokavst in trajna potrditev zavezanosti vsake članice zveze IHRA skupnim načelom.

Stockholmska deklaracija je bila sprejeta na Mednarodnem forumu, ki je na pobudo predsednika švedske vlade Görana Perssona potekal v Stockholmu od 27. do 29. januarja 2000. Foruma so se udeležili predstavniki 46 vlad; med njimi je bilo 23 vodij držav oziroma predsednikov vlad ter 14 podpredsednikov vlad in ministrov.

Njihova vizija je ves ta čas ostala enaka in izraža univerzalno in trajno vrednoto.

Članice Mednarodne zveze za spomin na holokavst so zavezane k spoštovanju Stockholmske deklaracije, ki se glasi:

1. Holokavst (šoa) je posegel v temeljne vrednote civilizacije. Narava holokavsta je brez primere in bo za vedno ohranila vsesplošni pomen. Čeprav je minilo že pol stoletja, je dogajanje še vedno dovolj blizu, da lahko preživeli pripovedujejo o grozotah, ki so jih pretrpeli Judje. Trpljenje več milijonov drugih žrtev nacističnega režima je trajno zaznamovalo vso Evropo.

2. Razsežnost holokavsta, ki so ga načrtovali in zagrešili nacisti, moramo za vedno ohraniti v kolektivnem spominu. Nesebično žrtvovanje tistih, ki so se uprli nacističnemu režimu in včasih žrtvovali lastna življenja, da bi obvarovali ali rešili žrtve holokavsta, mora prav tako ostati v naših srcih. Strašljivost takratnih grozot in veličina herojstva sta lahko izhodišče za naše razumevanje človekove zmožnosti za dobro in zlo.

3. Človeštvo še vedno zaznamujejo genocidi, etnična čiščenja, rasizem, antisemitizem in ksenofobija, zato mednarodna skupnost nosi nadvse pomembno odgovornost za boj proti tovrstnemu zlu. Skupaj moramo braniti grozljivo resnico holokavsta pred tistimi, ki ga zanikajo. Okrepiti moramo moralno zavezo naših narodov in politično zavezo naših vlad, s čimer bomo poskrbeli, da bodo prihodnje generacije razumele vzroke holokavsta in razmišljale o njegovih posledicah.

4. Zavezujemo se, da bomo okrepile prizadevanja za spodbujanje poučevanja o holokavstu, spomina nanj in z njim povezanega raziskovanja tako v državah, ki so že veliko storile v tej smeri, kot tudi v tistih, ki so se odločile sodelovati pri tem.

5. Skupaj smo zavezane k spodbujanju raziskovanja holokavsta in vseh njegovih razsežnosti. Spodbujale bomo poučevanje o holokavstu v šolah in na univerzah, v skupnostih in drugih ustanovah.

6. Zavezujemo se, da se bomo spominjale žrtev holokavsta in izkazale čast tistim, ki so se mu uprli. Spodbujamo ustrezne oblike spomina na holokavst, vključno z dnevi spomina, v naših državah.

7. Zavezujemo se, da bomo osvetlile temne kotičke holokavsta. Sprejele bomo potrebne ukrepe, s katerimi bomo olajšale dostop do arhivov in tako zagotovile, da bodo vsi dokumenti o holokavstu na voljo raziskovalcem.

8. Prva večja mednarodna konferenca v novem tisočletju je primerna priložnost, ob kateri izražamo zavezanost, da bomo v prst grenke preteklosti zasejale seme boljše prihodnosti. Sočustvujemo s trpljenjem žrtev in njihov boj nas navdihuje. Zavezati se moramo k spominu na preminule žrtve, spoštovanju preživelih, ki so še vedno med nami, in k ponovnemu izrazu skupne težnje človeštva k medsebojnemu razumevanju in pravičnosti.

Related Content

The IHRA regularly translates its resources into other languages.

Sign up to our newsletter to 

receive the latest updates